Starejši kot smo, starejši postajajo naši nevroni. Na določeni točki večina ljudi začne opažati nekatere blažje simptome, kot so rahlo poslabšanje kratkoročnega spomina, ali težave pri pomnjenju nekoč znanih imen in obrazov. To je naravni del staranja in je znan kot kognitivni upad.
Srečni in zdravi možgani, ki dobro delujejo, imajo možganske celice, ki so med sabo učinkovito povezane. Način s katerim sta dve možganski celici povezani se imenuje »sinapsa«, in vse naše celice v naših možganih in centralnem živčnem sistemu uporabljajo sinapse. Zaradi teh lahko razmišljamo, se gibamo, učimo in spominjamo. Vendar, med staranjem naše možganske celice (tudi znane kot nevroni) začnejo odmirati, in nevroni, ki preživijo postanejo manj zdravo in počasi izgubijo sposobnost povezovanja z drugimi okoliškimi nevroni.
Kognitivni upad očitno ni velik in v veliki meri verjetno ne bo vplival na naša življenja. Vendar, če dovolimo, da se degeneracija nadaljuje, bomo verjetno dosegli naslednjo stopnjo, znana kot blaga kognitivna okvara. Ta je malo bolj resna in pomeni, da ljudje živijo dokaj pod njihovimi sposobnostmi, ampak še vedno živijo relativno normalno in samostojno.
Kljub temu, ko stvari dosežejo določen prav, dosežemo stopnjo demence, kjer opravljanje enostavnih vsakdanjih opravkov začne predstavljati težavo. In življenje brez pomoči nebi bilo več možno. 60%-80% primerov demence predstavlja Alzheimerjeva bolezen.

Celične membrane in kognitivni upad
Demenca je izraz za skupino bolezni in stanj, ki vodijo v upad kognitivnih funkcij — spomin, obnašanje, govorjenje, reševanje težav in sprejemanje odločitev—do stanja, ki vpliva na vsakdanje življenje.
V več letih so raziskovalci odkrili številne različne vzroke demence. Najbolj pomembna je bila struktura membran, ki obkroža in ščiti naše možganske celice. Nenormalna tvorba poškodovanih proteinov vodi v napredujoči kognitivni upad, dokler ne doseže demence.
Kaj so celične membrane?
Naše celične membrane so sestavljene iz 2 lipidnih slojev, znanih kot lipidni dvosloj. Med staranjem se naše celice skrčijo in sestava lipidnega dvosloja se spremeni.
V normalnem bi morale celice biti čvrste, tekoče, prilagodljive in fleksibilne, kar bi jim omogočalo, da učinkovito pridobijo sinaptični signal od drugih celic. Prav tako morajo biti prepustne za prehajanje proteinov, encimov, nutrientov, kisika, glukoza, itd. v in iz celice.
Vendar, ko membrane izgubijo svojo čvrstost in tekočnost, postanejo trdnejše, posledično manj prepustne in slabše dovzetne za pridobivanje sinaptičnih signalov. Podobno kot pomaranča, ki je na začetku čvrsta in sočna, ampak, ko izgubi vlago, postane čedalje bolj suha in trda.
Kaj je lipidni dvosloj?

Fosfolipidni dvosloj celičnih membran.
Lipidni dvosloj je sestavljen iz fosfatidilholina, fosfatidiletanolamina, sfingomielina (kombinacije fosfatidilholina in fosfatidiletanolamina), fosfatidilserina in omega-3 maščobne kisline DHA.
Tako kot fosfatidilholin, je tudi fosfatidiletanolamin zelo pomemben za strukturno integriteto membrane; nekako kot jekleno ogrodje stavbe, medtem, ko fosfatidilserin in DHA omogočata fluidnost in fleksibilnost.
Kako staranje vpliva na lipidni dvosloj?
Med staranjem v naših celičnih membranah pride do zmanjšanja vsebine fosfatidilserina in povečanja holesterola (1,3). To je ključ za povečanje trdnosti in zmanjšanje tekočnosti in fleksibilnosti celične membrane.
To povzroči zmanjšanje encimske aktivnosti in proteini in ostali nutrienti niso sposobni enostavnega prehajanja skozi celično membrano. Zato celice enostavno ne morejo učinkovito komunicirati z ostalimi celicami (1,4,5).
Na srečo lahko upad fosfatidilserina preprečimo tako, da enostavno vzamemo prehranski dodatek fosfatidilserina. Absorpcija fosfatidilserina je dobra (dokler ga vzamete s hrano, ki vsebuje maščobe!), in prav tako dobro prehaja krvno-možgansko pregrado v možganih, tako se z lahkoto absorbira v naše membrane nevronov (6).
Kako fosfatidilserin pomaga pri kognitivnem upadu?
V membranah živčnih celic lahko zmanjša, ustavi, ali celo odpravi nastale strukturne, in biokemijske spremembe, in obnovi fleksibilnost in fluidnost membran živčnih celic.
To podpira kognitivne funkcije, tako lahko:
- tvorimo kratkoročne spomine,
- utrdimo dolgoročne,
- kot tudi prikličemo spomine
- in ustvarjamo povsem nove.
Prav tako izboljša sposobnost:
- učenja
- fokusiranja
- koncentriranja
- In naše sposobnosti spopadanja s težavami in njihovim reševanjem.
Lahko izboljšamo naše jezikovne sposobnosti in našo sposobnost komuniciranja, kot tudi lokomotorne funkcije, še posebej hitre reakcije in reflekse (6).
Prehranski dodatek fosfatidilserina prav tako podpira sproščanje »Nevronskega rastnega faktorja«, hormona, ki stimulira rast novih zdravih živčnih celic in čiščenja starih in poškodovanih celic (7). Fosfatidilserin prav tako zaščiti membrane pred prostimi radikali in oksidativno poškodbo in stimulira lastni antioksidativni obrambni sistem (8).

Študije o fosfatidilserinu, kognitivnem upadu in kognitivno motnjo
Študija #1 – odprta klinična preskušanja.
V odprtih kiničnih raziskavah (npr. tistih, kjer oboji, sodelujoči in raziskovalci vedo, da sodelujoči dobivajo fosfatidilserin), starejši posamezniki z blagim kognitivnim upadom so 60 dni uživali 300 mg fosfatidilserina (100 mg, 3 krat na dan).
Na koncu 60 dnevnega obdobja, so posamezniki pretežno izboljšali njihovo pri verbalnem učenju, verbalnem priklicu, verbalni fluidnosti, vizualnem učenju, pozornosti, komunikacijskih veščinah, samopobudi, socializaciji in samozadostnosti (9, 10).
Študija #2 – 90 dnevna študija
Druga študija je obdobje jemanja prehranskega dodatka podaljšala na 90 dni in ugotovila zelo podobne rezultate, ampak tudi ugotovila, da so osebe izboljšale svojo sposobnost priklica imen in prepoznavanja obrazov (11).
Druga skupina starejših odraslih z bolj močnim kognitivnim upadom, je po jemanji prehranskega dodatka 100 mg fosfatidilserina, 3 krat na dan, dosegla precejšnje izboljšanje v verbalnem učenju, verbalnem ponavljanju, zmožnostjo koncentriranja, pozornostjo, samopobudi, socializaciji, in samozadostnosti.
Študija #3 – dvojno slepa študija
Dvojno slepo študijo (pri tej niti osebe, niti raziskovalci ne vedo ali osebe jemljejo fosfatidilserin ali placebo) so opravili na ženskah in moških starejših od 60 let, z blago izgubo spomina in uživanjem 300 mg fosfatidilserina na dan, za 90 dni.
Raziskovalci so ugotovili, da je skupina, ki je jemala fosfatidilserin, imela precejšnje izboljšanje v kratkoročnem spominu, takojšnjem spominu, govornih veščinah, zmožnostjo koncentriranja, in pozornosti. Po drugi strani placebo skupina ni imela koristi (14).
Študija #4 – dvojno slepa študija, usmerjena v raziskovanje težjega kognitivnega upada
Drugi dvojno slepi študiji, sta raziskovali osebe z težjim kognitivnim upadom (14), in blagim kognitivnim upadom (15). Raziskovalci so ugotovili, da je prišlo do precejšnjega izboljšanja verbalnega spomina in vsesplošne kognitivne funkcije. Prav tako so v primerjavi s placebo skupino, po jemanju prehranskega dodatka fosfatidilserina, ugotovili precejšnje zmanjšanje umika in apatije.
Znatna uspešnost fosfatidilserina pri podpori možganske funkcije in zmanjšanju kognitivnega upada v kliničnih študijah, je bila prepoznana s strani FDA, ki je izjavila:
- »Uživanje fosfatidilserina, lahko zmanjša verjetnost nastanka demence pri starejših« in
- »Uživanje fosfatidilserina lahko zmanjša verjetnost nastanka kognitivne disfunkcije pri starejših« (16).

Magična tableta ne obstaja
Vendar, moramo dodati, da fosfatidilserin ni magična tableta. Najbolj je primeren za ljudi, ki želijo preprečiti kognitivni upad ali za tiste z milo do srednjo stopnjo kognitivnega upada.
Na primer, druga študija se je osredotočila na paciente z Alzhaimerjevo, ki so dobivali po 400 mg fosfatidilserina na dan. Raziskovalci so ugotovili, da čeprav je prehranski dodatek – skupaj s 16-tedenskim programom kognitivnega treninga – dosegel veliko izboljšanje pri nevropsiholoških testih, kot sam program kognitivnega treninga, fosfatidilserin ni bil zmožen zaustaviti nadaljevanja bolezni. Prav tako so ugotovili, da se je 4 mesece pozneje, kljub nadaljevanju jemanja prehranskega dodatka fosfatidilserina, delovanje možganov poslabšalo (17).
Vsakomur, ki želi preprečiti nastanek kognitivnega upada ali pomagati upočasniti njegov potek, priporočamo 100 mg fosfatidilserina 3 krat na dan.
Viri
(1) Glade, Michael & Smith, Kyl. (2015). Phosphatidylserine and the human brain. Nutrition (Burbank, Los Angeles County, Calif.). 31. 781-786. 10.1016/j.nut.2014.10.014.
(2) Crook TH, Tinklenberg J, Yesavage J, Petrie W, Nunzi MG, Massari DC. Effects of phosphatidylserine in age-associated memory impairment. Neurology 1991;41:644–9.
(3) Crook T, Petrie W, Wells C, Massari DC. Effects of phosphatidylserine in Alzheimer’s disease. Psychopharmacol Bull 1992;28:61–6.
(4) Kim, Hee-Yong & Huang, Bill & Spector, Arthur. (2014). Phosphatidylserine in the Brain: Metabolism and Function. Progress in lipid research. 56. 10.1016/j.plipres.2014.06.002.
(5) Marra C, Silveri MC, Gainotti G. Predictors of cognitive decline in the early stage of probable Alzheimer’s disease. Dement Geriatr Cogn Disord 2000;11:212–8.
(6) Michael J. Glade Ph.D., Kyl Smith D.C., Phosphatidylserine and the human brain, Nutrition 31 (2015) 781–786
(7) De Simone R., Ajmone-Cat M.A., Tirassa P., Minghetti L. Apoptotic PC12 cells exposing phosphatidylserine promotes the production of anti-inflammatory and neuroprotective molecules by microglial cells. Journal of Neuropathology and Experimental Neurology. 2003 Feb;62(2):208-16.
(8) Chaung HC, Chang CD, Chen PH, Chang CJ, Liu SH, Chen CC. Docosahexaenoic acid and phosphatidylserine improve the antioxidant activities in vitro and in vivo and cognitive functions of the developing brain. Food Chem 2013;138:342–7
(9) Sinforiani E, Agostinis C, Merlo P, Gualtieri S, Mauri M, Mancuso A. Cognitive decline in ageing brain. Therapeutic approach with phosphatidylserine. Clin Trials J 1987;24:115–25.
(10) Caffara P, Santamaria V. The effects of phosphatidylserine in patients with mild cognitive decline. An open trial. Clin Trials J 1987;24:109-14.
(11) Schreiber S, Kampf-Sherf O, Gorfine M, Kelly D, Oppenheim Y, Lerer B. An open trial of plant-source derived phosphatidylserine for treatment of age-related cognitive decline. Isr J Psychiatry Relat Sci 2000;37:302–7.
(12) Granata Q, DiMichele J. Phosphatidylserine in elderly patients. An open trial. Clin Trials J 1987;24:99-103.
(13) Allegro L, Favaretto V, Ziliotto G. Oral phosphatidylserine in elderly patients with cognitive deterioration. An open study. Clin Trials J 1987;24:104-8.
(14) Cenacchi T, Bertoldin T, Farina C, Fiori MG, Crepaldi G. Cognitive decline in the elderly: a double blind, placebo-controlled multicenter study on efficacy of phosphatidylserine administration. Aging Clin Exp Res 1993;5:123–33.
(15) Villardita C, Grioli S, Salmeri G, Nicoletti F, Pennisi G. Multicentre clinical trial of brain phosphatidylserine in elderly patients with intellectual deterioration. Clin Trials J 1987;24:84-93.
(16) Taylor CL. Letter regarding phosphatidylserine and cognitive dysfunction and dementia. Bethesda, MD: US Food and Drug Administration; 2003.
(17) Heiss WD, Kessler J, Mielke R, Szelies B, Herholz K. Long-term effects of phosphatidylserine, pyritinol, and cognitive training in Alzheimer’s disease. Dementia 1994;5:88–98