Probiotiki in imunski sistem – Kako lahko pomagajo?

kaj je najboljši vir probiotikov za otroke, probiotiki in imunski sistem

Pandemija koronavirusa je privedla do velikega povečanja prodaje in zanimanja za prehranske dodatke za povečanje imunskega odziva, vitamine in probiotike. Ljudje želijo okrepiti svoj imunski sistem v upanju, da bi bili v boju z virusom dovolj močni in zdravi. Ampak, ali lahko probiotiki resnično pomagajo našemu imunskemu sistemu? Ugotovimo!

Probiotiki in imunski sistem

Ko se poskušamo zaščititi pred koronavirusom (ali katerimkoli drugim virusom), je poleg osebnih ukrepov, s katerimi zmanjšamo izpostavljenost, prav tako pomembno okrepiti svojo odpornost. Tu lahko probiotiki pomagajo na več načinov.

Kaj pravzaprav so probiotiki?

Vsi smo že slišali za probiotike v hrani, in da izboljšajo zdravje črevesja, ampak za kaj pravzaprav gre?

Probiotiki so živi mikroorganizmi, znani po svojih zdravstvenih koristih za gostitelja (to pomeni nas). Redno uživanje hrane bogate s probiotiki, pomaga ohranjati pozitivno ravnovesje črevesne mikrobiote (1). Probiotiki povečujejo našo naravno imunost in uravnavajo s patogeni povzročeno vnetje (2).

Poleg tega obstaja študija, ki poroča o koristni vlogi probiotikov pri virusni okužbi. Glede na študijo iz leta 2011 vnos probiotikov zmanjšuje tveganje za okužbe prehlada (3).  Natančneje, 12-tedensko uživanje probiotičnih prehranskih dodatkov, zmanjša tveganje za pojav prehlada, število simptomatskih dni, pogostost in resnost simptomov, in imunski odziv pri splošnem prehladu.

Kako lahko probiotiki okrepijo naš imunski sistem?

Povezava med vnosom probiotikov in imunskim sistem je bila nedavno poudarjena v pregledu literature leta 2019. Študije je ugotovila, da probiotične bakterije izboljšajo delovanje našega imunskega sistema s pomočjo aktivacije številnih imunskih mehanizmov, tako na črevesju kot na oddaljenih mestih (4).

Do podobnih zaključkov so prišli tudi v drugem pregledu literature, ki je preučeval vpliv probiotikov na uravnavanje imunskega zdravja pri ljudeh. Pregled je poudaril, da nas lahko uporaba probiotikov zaščiti pred okužbo in spodbudi imunski odziv (5).

Druga študija je pokazala pomen probiotikov pri dostavi cepiva, ki lahko okrepijo učinke cepljenja (6).  

dekle dela od doma, probiotiki in imunski sistem

Manj vadbe – manj sadja in zelenjave = več stresa

Posledice karantene so povečanje stresa, pomanjkanje fizične aktivnosti in zmanjšanje uživanja svežega sadja in zelenjave. Glede na študijo iz leta 2017 je uživanje probiotikov povečalo odziv imunskega sistema in zaščito pred okužbo. Predlagala je, da lahko uporaba probiotikov potencialno zmanjša škodo, povzročeno med stresno situacijo, kot je ta, s katero se soočamo zdaj (7).

Celodnevno sedenje za večino od nas ni nič neobičajnega. Premalo se gibamo in naša telesna aktivnost je omejena. Dokazano je, da zmerna telesna aktivnost in trening izboljšata funkcijo imunskega sistema (8). Poleg tega raziskave kažejo, da je akutna vadba dodatek imunskega sistema in vodi do izboljšane obrambne aktivnosti. Poleg tega obstaja obratno sorazmerna povezava med vadbo in tveganjem za okužbo (9).

Hkratno povečanje vnosa sadja in zelenjave vodi do izboljšanja delovanja imunskega sistema (10). Vendar pravila, ki jih je določila vlada, da bi ljudi prisilile ostajati doma, in strah pred izpostavljenostjo koronavirusu, zmanjšujejo možnosti za kakovostno hrano ter možnosti za redno kupovanje svežega sadja in zelenjave. 

Poleg tega so študije, ki so preučevale povezavo med vnosom sadja in zelenjave pri bolnikih z astmo, pokazale zaščitni učinek proti sistemskemu vnetju ali vnetju dihalnih poti (11).

vnos prehranskih vlaknin iz ovsenih kosmičev lahko prepreči zaprtje, probiotiki in imunski sistem

Probiotiki in njihov učinek na zdravljenje zaprtja

Raziskave kažejo, da lahko vnos prehranskih vlaknin očitno poveča pogostost odvajanja pri bolnikih z zaprtjem (12). Telesna aktivnost in vadba nam lahko pomagata pri normalni motiliteti črevesja. Poleg tega je že dolgo znano, da psihološki stres, ki ga večina ljudi doživlja med pandemijo, tako klinično kot eksperimentalno povzroča disfunkcijo črevesja (13). 

Dodatno je zaprtje bistveno bolj pogosto pri otrocih, ki so izpostavljeni stresnim življenjskim dogodkom (14). Vsi ti dejavniki dokazujejo, da lahko karantena pomembno vpliva na normalno delovanje našega črevesja in povzroči zaprtje. 

Probiotiki lahko izboljšajo čas prehoda celotnega prebavnega trakta in konsistenci blata, pri čemer analiza podskupin kaže na koristne učinke zlasti pri B.lactis (15). Obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da probiotiki povečajo število tedenskih odvajanj za 1,3 krat in zmehčajo blato, kar olajša njegov prehod skozi črevo (16). Druga študija je pokazala, da je bilo 70% bolnikov, ki so jemali probiotike, zadovoljnih s simptomatskim lajšanjem pogostosti gibanja črevesja (17).

Zaključek

Stalno zadrževanje doma ne vpliva samo na naša čustva, temveč tudi na naše splošno zdravje. Večina ljudi poskuša okrepiti svoj imunski sistem z uživanjem vitaminskih prehranskih dodatkov.

Znanstveno dokazano je, da probiotiki krepijo naš imunski sistem in so dandanes nujni. Ti mikroorganizmi nam lahko pomagajo premagati kakršno koli disfunkcijo črevesja zaradi neaktivnosti, stresa in zmanjšanega vnosa sadja in zelenjave. Poleg tega obstajajo dokazi, da lahko prebiotiki s povečanjem populacije zaščitnih mikroorganizmov, izboljšajo vaš imunski sistem (18).

Zato vam priporočamo, da preverite naše prehranske dodatke prebiotikov in probiotikov za odrasle, saj lahko pomagajo pri pravilnem delovanju vašega telesa in povečanju odpornosti.

Viri

(1) Kim, D., Yoo, S. and Kim, W., 2016. Gut microbiota in autoimmunity: potential for clinical applications. Archives of Pharmacal Research, 39(11), pp.1565-1576.

(2) Yan, F. and Polk, D., 2011. Probiotics and immune health. Current Opinion in Gastroenterology, 27(6), pp.496-501.

(3) Berggren, A., Lazou Ahrén, I., Larsson, N. and Önning, G., 2010. Randomised, double-blind and placebo-controlled study using new probiotic lactobacilli for strengthening the body immune defence against viral infections. European Journal of Nutrition, 50(3), pp.203-210.

(4) Maldonado Galdeano, C., Cazorla, S., Lemme Dumit, J., Vélez, E. and Perdigón, G., 2019. Beneficial Effects of Probiotic Consumption on the Immune System. Annals of Nutrition and Metabolism, 74(2), pp.115-124.

(5) Ganjbakhsh SE, Rezaee P. The effect of probiotics on immune system. J Bacteriol Mycol Open Access. 2017;5(4):319‒320.

(6) Marieta Georgieva, Kaloyan Georgiev and Peter Dobromirov (November 18th 2015). Probiotics and Immunity, Immunopathology and Immunomodulation, Krassimir Metodiev, IntechOpen, DOI: 10.5772/61337. Available from: https://www.intechopen.com/books/immunopathology-and-immunomodulation/probiotics-and-immunity

(7) Martin Manuel, P., Elena, B., Carolina, M. and Gabriela, P., 2017. Oral probiotics supplementation can stimulate the immune system in a stress process.č Journal of Nutrition & Intermediary Metabolism, 8, pp.29-40

(8) Romeo, J., Wärnberg, J., Pozo, T. and Marcos, A., 2010. Physical activity, immunity and infection. Proceedings of the Nutrition Society, 69(3), pp.390-399.

(9) Nieman, D. and Wentz, L., 2019. The compelling link between physical activity and the body’s defense system. Journal of Sport and Health Science, 8(3), pp.201-217.

(10) Gibson, A., Edgar, J., Neville, C., Gilchrist, S., McKinley, M., Patterson, C., Young, I. and Woodside, J., 2012. Effect of fruit and vegetable consumption on immune function in older people: a randomized controlled trial. The American Journal of Clinical Nutrition, 96(6), pp.1429-1436.

(11) Hosseini, B., Berthon, B., Wark, P. and Wood, L., 2017. Effects of Fruit and Vegetable Consumption on Risk of Asthma, Wheezing and Immune Responses: A Systematic Review and Meta-Analysis. Nutrients, 9(4), p.341.

(12) Yang, J., 2012. Effect of dietary fiber on constipation: A meta analysis. World Journal of Gastroenterology, 18(48), p.7378.

(13) Chang, Y., El-Zaatari, M. and Kao, J., 2014. Does stress induce bowel dysfunction?. Expert Review of Gastroenterology & Hepatology, 8(6), pp.583-585.

(14) Devanarayana, N. and Rajindrajith, S., 2009. Association between Constipation and Stressful Life Events in a Cohort of Sri Lankan Children and Adolescents. Journal of Tropical Pediatrics, 56(3), pp.144-148.

(15) Dimidi, E., Christodoulides, S., Fragkos, K., Scott, S. and Whelan, K., 2014. The effect of probiotics on functional constipation in adults: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. The American Journal of Clinical Nutrition, 100(4), pp.1075-1084.

(16) Publishing, H., 2018. Health Benefits Of Taking Probiotics – Harvard Health. [online] Harvard Health. Available at: <https://www.health.harvard.edu/vitamins-and-supplements/health-benefits-of-taking-probiotics> [Accessed 27 March 2020].

(17) Kim, S., Choi, S., Park, K., Park, M., Shin, J., Lee, T., Jung, K., Koo, H. and Myung, S., 2015. Change of Fecal Flora and Effectiveness of the Short-term VSL#3 Probiotic Treatment in Patients With Functional Constipation. Journal of Neurogastroenterology and Motility, 21(1), pp.111-120.

(18) Davani-Davari, D., Negahdaripour, M., Karimzadeh, I., Seifan, M., Mohkam, M., Masoumi, S., Berenjian, A. and Ghasemi, Y., 2019. Prebiotics: Definition, Types, Sources, Mechanisms, and Clinical Applications. Foods, 8(3), p.92.

Izkoristite 15% popusta pri prvem nakupu

Voišite svoj email naslov in dobite kupon za 15% popusta